Sveta Klara in Frančišek

Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah

Cilj: 

- Udeleženci spoznajo del življenja svetega Frančiška in svete Klare.
- Udeleženci spoznajo osnovne smernice redovnega življenja.
- Udeleženci izžrebajo imena in se obvežejo za medsebojno molitveno podporo.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 min. 

Pripomočki:

- posnetek Kapljic,
- uvodna molitev (projekcija ali listi za vsakega udeleženca)
- možnost 1: plakat papir ali tabla za pisanje vprašanj
- možnost 2: izpisana vprašanja za pogovor kot so navedena v predlogu za potek srečanja
- listki z imeni udeležencev in vreča za žrebanje.

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, na sredini je Sveto pismo, sveča in Frančiškov (asiški) križ. 

Predlog o poteku srečanja: 

Uvodna molitev: O, moj Gospod, Jezus Kristus, prosim te, podari mi dve milosti, preden umrjem. Prvo, da v duši in na telesu kar najbolj občutim bolečino, ki si jo ti, premili Jezus, pretrpel v svojem bridkem trpljenju. Drugo, da bi v srcu kar najbolj občutil neskončno ljubezen, ki se je razplamtela v tebi in te pripravila, da si voljno trpel za nas grešnike.

Po uvodni molitvi katehet povabi k ogledu Kapljic s posebnim vabilom, da bi bili udeleženci pozorni na sporočilo o poklicanosti. 

Možnost 1: po ogledu je vsak povabljen, da pove, kaj ga je pri ogledu posebej nagovorilo in kje (kakšna) so se mu postavila vprašanja. 

Možnost 2: vnaprej pripravljena vprašanja za pogovor: 

- Kako sta Frančišek in Klara spoznala/slišala Božji klic?
- V čem je razlika med klicem v posvečeno in zakonsko življenje?
- Kaj bi lahko danes pomenilo vabilo »Popravi mojo Cerkev«?

Redovniki pred zakonitim predstojnikom obljubijo čistost, pokorščino in uboštvo. 

Pokorščina je bila prva zaobljuba, ki so jo ustanovitelji redovništva terjali od svojih učencev. Na začetku je bila pričakovana prav »slepa« pokorščina, ki je mejila že na suženjstvo. V današnjem času je pokorščina živeta v smislu pogovorov in skupnega iskanja Božje volje. Velja pa, da je kljub vsemu zadnja odločitev pri zakonitem predstojniku in redovnik/redovnica je dolžan to odločitev spoštovati in ji slediti: v smislu zaposlitve, prostora, kraja in načina življenja.

Uboštvo je zaobljuba, ki je logično sledila prvi. Redovnik/redovnica nima osebne lastnine ter živi v popolni odvisnosti od skupnosti, ki ji pripada. Vse, kar ima za delo, življenje in opravljanje poklica, mu je zaupano zato, da bi z večjim zagonom oznanjal evangelij. Nič od tega pa ni njegova lastnina. Zato z materialnimi dobrinami upravlja še bolj odgovorno, kot bi to delal sicer. Z njimi pa ne more samovoljno razpolagati, jih prodajati, kupovati ali kaj podobnega.

Čistost pomeni več kot le neporočenost. Redovnik/redovnica obljubi, da bo svoje telo spoštoval in negoval, saj je Božji dar. Ne samo, da se ne bo poročil, izogibal se bo tudi vsaki priložnosti, ki bi nespoštljivo obravnavala telesnost, spolnost ... 

Tisti, ki živi v zakonu, tudi obljubi, da bo spoštoval in ljubil svojega moža/ženo vse življenje. Ne nek način ga veže obljuba čistosti tako, kot to vežeta 6. in 9. Božja zapoved vsakega človeka. Tudi zakonci morajo svoje premoženje upravljati odgovorno in skrbno, idealno je, če se zakonca pred večjimi naložbami o njih medseboj pogovorita. Načeloma pa drug od drugega nista neposredno finančno odvisna. Pokorščine v smislu redovnega življenja zakonci ne živijo, skrbeti pa morajo za svoj medsebojni odnos, iz katerega raste blagoslov v njihovih družinah. 

Po pogovoru se udeleženci dogovorijo za molitveno podporo drug drugemu za pošteno krščansko življenje. Da bi slišali in sledili Božji volji. Vsak izžreba enega od udeležencev in bo, po zgledu svetega Frančiška in Klare, do prihodnjega srečanja zanj posebej molil in mu stal ob strani,.