Sveta Katarina Sienska

Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah

Cilji: 

- Udeleženci spoznajo življenje svete Katarine Sienske.
- Udeleženci razlikujejo med posvečenim življenjem in stanom poročenosti ter samskosti.
- Udeleženci razumejo klic k svetosti v vsakem stanu.
- Udeleženci sledijo Božjemu klicu v svojem življenju.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 minut. 

Pripomočki:

- posnetek Kapljic
- listki z uvodno molitvijo za vsakega udeleženca
- pisala in list za vsakega

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, na sredini sta sveto pismo in sveča.

Predlog o poteku srečanja:

Kot uvodno molitev voditelj uporabi molitev sv. Ignacija: Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo svobodo, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo, karkoli imam ali premorem. Ti si mi to dal, Tebi to vračam, Gospod. Vse je tvoje, razpolagaj z vsem popolnoma po svoji volji.

Daj mi svojo ljubezen in milost, zakaj to mi zadošča.

Nato povabi k pogovoru o vsebini molitve. Kaj to pomeni za »normalno« življenje človeka, ki je popolnoma vpet v vsakdanje delo, skrb za družino, službo ... Kaj ta molitev pomeni za življenje duhovnika ali posvečene osebe (redovnice)? Razlika je v načinu življenja in v odgovornosti, ki jo nosi posameznik. Skupno vsem pa je hrepenenje in prizadevanje, da bi se vedno zavedali, da je Bog naš začetek in konec, tisti, ki daje življenje in ga edini lahko zares obogati.

Sveta Katarina Sienska je že kot otrok doživela milost prikazanj in izbire pripadnosti Bogu. Toda tega ni naredila enkrat za vselej. Postavljena je bila pred izbiro enkrat, dvakrat ... vedno znova. Tako kot mi. Naše odločitve za Boga in izpolnjevanje njegove volje niso narejene enkrat za vedno. Vsakič znova smo postavljeni pred izbiro.

Voditelj povabi k ogledu Kapljic, ki bodo prikazale način Katarinine izbire in zvestobe.

Po ogledu se pogovorijo o tistem delu, ki je koga poseben nagovoril.

Redovniki in redovnice dajo trojno obljubo: pokorščine, uboštva in čistosti. Te obljube so začasne ali večne. Iz objube pokorščine izhaja odločitev, da bodo sicer živeli odgovorno življenje, kar pa ne pomeni, da bodo trmasto vztrajali pri svojem pogledu in pri svojih vsakdanjih odločitvah. Obljuba pokorščine pomeni, da bo imel zadnjo besedo pri odločitvi Bog, ki se bo izrazil v volji predstojnika. Star rek pravi: »Predstojnik se lahko moti, ko nekaj odredi. Redovnik, ki je poslušen, se ne more motiti.« Seveda, pod pogojem, da predstojnik ne odredi ničesar proti vesti ali skrbi za življenje. Obljuba uboštva izpostavi redovnikovo zavest popolne podarjenosti. Ker ničesar nima, tudi ne more z ničemer razpolagati. Vse, kar ima na razpolago za izpolnjevanje svojega poslanstva uporablja odgovorno in brez navezanosti. Obljuba čistosti presega zgolj obljubo celibata. Redovnik se z obljubo čistosti zaveže, da bo tudi svoje telo z vsem njegovim bogastvom posvetil samo Božjemu delu. Zato se odpove svoji družini in krvnim potomcem.

Ne glede na stan, v katerem želimo služiti Bogu, pa si prizadevamo za izpolnjevanje Božje volje in prizadevanju pri zmagi dobrega nad zlim.
Katarina je to naredila …

Nato zaključijo z iztočnico, ki jo zapišejo:

- Danes čutim, da me Bog vabi, da ...

Iz tega spoznanja oblikujejo prošnjo, ki jo izrečejo v molitvi ob zaključku srečanja.

Še prej pa vsak glasno dokonča poved:

- Na današnjem srečanju sem se naučil ...

Za konec zmolijo prošnje in čisto na koncu slavaočetu.