Gora Svetega Mihaela
Gora svetega Mihaela je mogočno svetišče, ki stoji na skalnati pečini sredi morja. Njegov nastanek sega v 8. stoletje, ko je škof Aubert po videnju nadangela Mihaela zgradil cerkev njemu v čast. Kraj je skozi stoletja postal simbol zaupanja v Božji klic ter eno najlepših romarskih središč Evrope.
Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah
Cilj:
- Udeleženci spoznajo dogodke ob nastanku svetišča na Gori svetega Mihaela.
- Udeleženci razmišljajo o svojem odnosu do angelov.
- Udeleženci začutijo povabilo večjemu ali ponovnemu zatekanju k angelom.
- Udeleženci sklenejo, da bodo poživili svojo molitev k angelu varuhu in k angelu Mihaelu.
Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 min.
Pripomočki:
- posnetek Kapljice
- besedilo molitve k angelu Mihaelu: Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha. Ukroti naj ga Bog, ponižno za to prosimo, in ti, vodnik nebeške vojske, Satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z Božjo pomočjo pahni v pekel. Amen.
- besedilo molitve k angelu varuhu
Urejenost prostora:
Udeleženci sedijo v krogu, na sredini je Sveto pismo in sveča in morda kakšna podoba ali kip angela.
Predlog o poteku srečanja:
Voditelj povabi k molitvi Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj. Stoj mi noč in dan ob strani, vsega hudega me brani. Prav prisrčno prosim te: varuj me in vodi me. Amen.
Po molitvi voditelj povabi k pogovoru o spominih udeležencev o tej molitvi: kdaj so se je naučili, kdo jih jo je naučil in kdaj jo še ali ne več molijo. Kaj nam molitev pomaga izraziti.
Voditelj pove, da beseda angel izhaja iz grške besede angelos, ki pomeni »poslanec«, ter iz hebrejske mal’ach, ki pomeni isto – Božji glasnik.
Voditelj nato razloži, da Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje v točki 213 pravi: »Z jasno in preudarno katehetsko govorico nas Cerkev uči, da je obstoj duhovnih, netelesnih bitij, ki jih Sveto pismo navadno imenuje angeli, verska resnica. Pričevanje Svetega pisma je tako jasno kakor enodušnost izročil.«
Direktorij v nadaljevanju to misel še podkrepi: »Po nauku Svetega pisma so angeli Gospodovi poslanci, ki ‘v silni moči izvršujejo njegova povelja, poslušni njegovi besedi’ (Ps 13,12) in so postavljeni v službo njegovega odrešilnega načrta, ‘poslani, da strežejo tistim, ki bodo dobili zveličanje kot dediščino’« (Heb 1,14).
Po tem uvodu povabi k ogledu Kapljic.
Pogovor po ogledu voditelj ohranja v smeri razmišljanja o angelih, ki so Božji poslanci. Angeli so v Svetem pismu duhovna, nevidna in nesmrtna bitja, ki jih je ustvaril Bog, da mu služijo in izpolnjujejo njegovo voljo. Niso bogovi, ampak Božji služabniki, ki pogosto nastopajo v človeški podobi, kadar se prikažejo ljudem. Njihova osnovna naloga je oznanjati Božja sporočila, varovati ljudi, izvajati Božje sodbe in poveličevati Boga.
Tudi nadangel Mihael, ki je eden izmed treh »poimensko« znanih nadangelov. Njihova hebrejska imena nosijo velik pomen: Mihael – kdo je kakor Bog; Gabriel – Bog je moja moč; Rafael – Bog zdravi.
Njihova imena kažejo na njihove vloge, ki ljudem prinašajo pomembna sporočila, na primer angel Gabriel, ki oznani Mariji rojstvo Jezusa in Zahariju rojstvo Janeza Krstnika. Kot zaščitniki in bojevniki se pojavljajo angeli, kot je nadangel Mihael, ki se bori proti zlu in je varuh Božjega ljudstva. Kot varuhi ljudi spremljajo posameznike in jih varujejo, kar nakazuje Jezusov stavek v Mateju 18,10, kjer pravi, da imajo »njihovi angeli v nebesih vedno pred očmi Očetovo obličje«. Angeli so tudi neprestani častilci Boga – v knjigi Izaija serafi kličejo: »Svet, svet, svet je Gospod nad vojskami!« in v Razodetju nenehno slavijo Boga.
V Svetem pismu se omenjajo različne vrste angelov. Serafi so tisti, ki so najbližji Bogu in »goreči v ljubezni«, ker ga neprestano častijo. Kerubi so varuhi svetih krajev in Božje slave, npr. varujejo vhod v raj po izgonu Adama in Eve.
Sveto pismo omenja tudi padle angele – tiste, ki so se uprli Bogu in bili izgnani iz nebes. Ti so v kasnejši tradiciji povezani z zlimi duhovi in demoni. Najbolj znan primer upora je Lucifer, imenovan tudi »svetlobni nosilec«, ki je želel biti enak Bogu. O padlih angelih govori Razodetje 12 in drugi novozavezni odlomki.
Kot smo videli v Kapljici, smo ljudje povabljeni, da svoja življenja uglasimo po zgledu angelov: v svojem srcu ohranjamo prostor za češčenje Boga, s svojimi usti molimo in častimo ter oznanjamo njegova velika dela in s svojim telesom sodarujemo najvišjo daritev: daritev svete maše.
Ob koncu srečanja voditelj povabi k redni molitvi ene ali druge ljudske molitve k angelom. Lahko pa se z udeleženci tudi dogovori, da bodo v enem od prihodnjih srečanj podrobneje prebrali mašne molitve, ki jih duhovnih v imenu ljudstva moli v obrazcu »na čast angelom«.
Zaključijo z molitvijo k nadangelu Mihaelu.