Čudež v Rimu, Italija

Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah

Cilj: 

- Udeleženci slišijo o legendi o nastanku cerkve Marije Velike.
- Udeleženci razmišljajo o čudežih in znamenjih v življenju.
- Udeleženci se dogovorijo za romanje v Rim ali katero drugo božjo pot na Slovenskem.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 min. 

Pripomočki:

- posnetek Kapljic
- večji list (plakat papir - format A0) in flomastri ali voščenke

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, na sredini je Marijina slika (kip) in sveča in (če je mogoče) slika Lateranske bazilike. 

Predlog o poteku srečanja:

Še pred molitvijo voditelj razloži besedo »legenda«. Danes se je namreč osnovni pomen besede nekoliko izgubil. Ko slišim besedo »legenda« najprej pomislim na ... verjetno nekaj posebnega, morda celo izmišljenjega, močno izraznega. Ko o nekom rečem, da je »živa legenda«, lahko mislim na to, da v sebi skriva veliko izkušenj ali modrosti ali zglednega življenja, ali pa je preprosto zanimiv za poslušanje. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika beremo, da beseda »legenda« v prvi vrsti pomeni pripoved, v kateri nastopajo Kristus, Marija ali svetniki; lahko tudi ki označuje zgodbe o nenavadnih pojavih, ljudeh, dogodkih. Skratka, nekaj, kar je izven golih zakonov narave ali človeškega življenja. 

Danes bomo v Kapljicah slišali dve od takih legend, ki se nanašata na izgradnjo največje cerkve v Rimu, ki je posvečena Božji Materi. Da bi bili odprti za Božji navdih, zmolijo najprej molitev Zdrava Marija.

Po molitvi voditelj povabi k ogledu Kapljic.

Nato vpelje v pogovor z iztočnicami:

- Kar se me je posebej dotaknilo, je ...

Preden voditelj da naslednjo iztočnico skuša v udeležencih prebuditi čut za »navadne nenavadnosti« vsakdanjega življenja. Veliko stvari imamo za samoumevne in vendar to niso: ni samoumevno, da se zjutraj zbudimo in gremo zvečer v miru k počitku; tudi ni samoumevno, da premagujemo vsakdanje izzive bolj ali manj uspešno; ni samoumevno, da sem v skupini sprejet, da lahko povem, kar čutim, mislim in doživljam; ni samoumevno, da mi moji bližnji prisluhnejo in sledijo mojim navodilom, željam, predlogom ... Veliko stvari se zdi, da so »normalne in vsakdanje«, pa vendar so čisto majhni čudeži življenja. 

- Ko pogledam svoje življenje, se mi zdi, da se je zgodil čudež, ko ...  /voditelj ključne besede piše na plakat/.

Ko vsak pove vsaj eno stvar, voditelj povzame besedo in povabi k zahvaljevanju za odprte oči, za srce, ki čuti, za spoznanja, ki so nam dana. Nato preberejo skupaj ključne besede s plakata:

Gospod, hvala ti za ..., ker ...

Voditelj nadaljuje in povabi k romanju k Mariji Veliki v Rim ali k romanju v katero drugo božjo pot na Slovenskem. Dogovorijo se za datum in cilj romanja in morda skušajo svojo skupino razširiti ter na romanje povabiti še ostale župljane. Res je, da je bilo romanje v ospredju predvsem v svetem letu 2025. Toda, romarji smo vse svoje življenje in zato je prav, da romarski duh ne poide izven časovnega okvira enega leta. Če je primerno, si porazdelijo vloge oz. odgovornosti za organizacijo romanja in vse skupaj posvetijo Božji Materi.

Ob koncu zmolijo molitvi Zdrava Marija in Sveti angel.