V ozadju projekta o Carlu Acutisu

Carlo Acutis bo v kratkem uradno razglašen za svetnika. Danes bi praznoval svoj rojstni dan. In ravno v teh dneh je izšel tudi dokumentarni film z naslovom Carlo Acutis: Roadmap to Reality, za katerega smo posneli igrane prizore. 

Snemati film o nekom, ki je živel v našem času, in ne v nekem oddaljenem svetu, je bila precej drugačna izkušnja. Zato bomo v blogu razkrili nekaj utrinkov in največjih izzivov s snemanja. 

Prvi izziv je bil zelo praktičen: najti oblačila, ki bi bila pristna za tisti čas in hkrati čim bolj zvesta Carlovem značilnemu slogu. Iskali smo preproste kose iz zgodnjih 2000-ih, kot so kavbojke, športne puloverje, jopice z zadrgo. A največ glavobola so nam povzročile superge. Najti model, ki bi bil vizualno blizu tistim, ki jih je Carlo dejansko nosil, se je izkazalo za presenetljivo zapleteno nalogo.

Tudi druga oblačila niso povzročala nič manj težav. Ekipa je namreč prečesala evropske trgovinice po dolgem in počez preden so našli polo majico, ki je bila vsaj približno podobna Carlovi.

Zanimivo (in rahlo stresno) je bilo še iskanje glavnega igralca. Ker obstaja cel kup Carlovih fotografij, je bilo ključno, da mu je igralec kar se da podoben. In prav tukaj smo naleteli na težavo, saj nikakor nismo uspeli najti “čist tapravega” videza. Zato smo razpis za igralca poslali celo na osnovne šole. Resno smo razmišljali tudi o tem, da bi igralca šli iskat čez mejo, ampak na koncu smo ga vendarle našli v Sloveniji.

Tudi pri iskanju igralcev za vloge drugih oseb iz Carlovega življenja smo si želeli, da bi bili čim bolj podobni dejanskim osebam. Pri izbiri Rajesha Mohurja so se na razpis prijavili trije kandidati, eden od njih pa je bil izjemno podoben resničnemu Rajeshu. Za popolno ujemanje je zadostovala le prava lasulja.

Izbira lokacij je bila ključnega pomena za avtentičnost snemanja. Pomembno je bilo, da so prostori vizualno ustrezali začetku 21. stoletja v Italiji. Zato smo se poigravali z idejo, da bi se dejansko odpravili na snemanje v Milano. Po tehtnem premisleku smo se odločili, da bomo poskusili poiskati čim bolj podobne lokacije v Sloveniji. Tako smo snemali v treh različnih cerkvah, v bolnici, v študentskem domu in na Nanosu. 

Da so bila snemanja še bolj zanimiva, se je ekipi pridružila tudi psička Kala. Prav tako pa smo se zabavali tudi ob pogledu na glavnega igralca, ki je med snemanjem našel čas za reševanje žepnih križank. 

Snemanje filma o nekom, kot je Carlo Acutis, ki je živel v našem času, je zahtevalo veliko natančnosti.  V vsakem detajlu, od iskanja oblačil do izbire lokacij in igralcev, smo se trudili, da bi čim bolj verodostojno upodobili čas in ljudi, ki so bili del njegovega življenja.